[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanimal za narekovanje ugotovitev; pozoren je postal,
ko sem naroal nain in mnoino prehrane.
Sme0 no! je vzrojil vmes. To je pia za otroka ali
enske, ne za moe mojega kova.
Narekoval sem mirno dalje, kakor da sem presli0 al
njegov ugovor, in doloil tudi koliino slatinske pijae,
ki naj se vsak dan skri za desetino.
Meni pritiejo trije litri dobrega vina na dan! je pri-
stavil oblastno.
Vsi so se ozrli name, jaz pa sem marno naroil tova-
ri0 u pomoniku, naj se pripravi za izpraznitev bolniko-
vega trebuha, kjer se mu je nabrala velikanska mnoina
tekoine.
Posadili so ga v velik naslanja, ki je zajeal pod izred-
no teo. Kmalu je prispel pomonik s pripravami; bol-
niar je prinesel iz lekarne a0 o konjaka. Vidno presene-
en in kakor v zadregi je bolnik segel po ponujeni a0 i,
a roka se mu je tako tresla, da je razlil ve ko pol pijae.
Poslal sem po drugo merico opojnine v veji a0 i. Med-
tem je pomonik e nastavil bolnikov trebuh; po debe-
74
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
li cevi je pritekala v ebri zelenkasta tekoina z veliko
silo. Ko je bolnik popil vse krepilo kar v enem poirku,
se mu je napeti izraz nekoliko razlezel. Glavo je majal,
da so mu gosti ku0 tri kar plapolali. Ko se je polnil e
tretji ebri, je bolnik globoko vzdihnil, reko:
Grd je ta svet, kajne, doktor?
Ne umem vas, kam merite, sem odgovoril radoved-
no.
Glejte, koliko dobrega in najbolj0 ega vinca sem na-
takal v ta sod, zdaj pa tee iz njega ta gnusna mlakuni-
ca! Ali ni alostno, da se vse na svetu tako spridi?
Hvala Bogu! Humorja ne pogre0 ate 0 e v nobeni obli-
ki!
* * *
Nekaj tednov so se 0 e vr0 ili burni spopadi med bolni-
kom in menoj. Razmerje je bilo vasih skrajno napeto.
Ker vitez ni dobival od bolnice nobene opojnine, si jo je
dal skrivaj prina0 ati od zunaj, dokler mu nisem resno
zagrozil, da bo brez prizana0 anja odpu0 en iz bolnice.
Tudi zavoljo hrane je bilo izprva dovolj prepira in trenja
med nama, naposled se je divjak vdal, napetost se je
polegla, postal je znosen. To pa tem lae, ker je postalo
tudi njegovo stanje znosnej0 e, da je mogel ponoi poi-
vati brez mamil in je zael e siliti iz postelje. To pa 0 e ni
0 lo, ker so mu noge br zabrekale, e je le kaj asa sedel
75
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
na naslanjau z viseima nogama. Prijemala se ga je do-
bra volja, zael je upati na ozdravljenje. edalje bolj sem
se bal prihajati v njegovo sobo, ker me je vedno zadre-
val, da mi je postajalo kasneje tesno s asom. Spravljal
me je vsakikrat tudi v dvojno zadrego; z menoj je govoril
samo visoki knjievni jezik, da sem se mogel le z najve-
jim naporom kolikor toliko primerno izraati, ne da bi
se s tem sme0 il. Druga zadrega je bila sitnej0 a; vsak dan
je hotel vedeti te in one podrobnosti svojih bolezni, naj-
bolj pa monosti ozdravljenja. Ogibal sem se dolonim
odgovorom, ker je potek takih bolezni zavoljo izprijenja
ali zastrupljenja vobe negotov in izbolj0 anje v ugodnih
razmerah mogoe. Praznih upov mu nisem maral dajati,
pla0 iti ga pa tudi nisem smel e zaradi 0 kodljive potr-
tosti. Tako sem se moral izvijati.
Neko me je hotel speljati: Ali niste veseli svojega
bolnika, ki se mu vraajo moi?
Ne preve! sem ga krotil. Tudi hrastu, ki ga je iz-
koreninil zimski vihar, poenejo prvo pomlad 0 e katere
mladike!
Drugi: Lepo popravljate staro razvalino, da je ne bo
mo spoznati!
Kaj pomaga zunanja krparija, e so temelji razmaja-
ni!
Tretji: Kdaj, sodite, mi ne bo treba ve va0 e ne dru-
ge zdravni0 ke pomoi za navadno, skromno ivljenje?
76
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Bog ve! Za zdaj hvalite Boga, da se polega pogubo-
nosni naval.
etrti: Pa je 0 e mono tako izbolj0 anje pri meni, da
se izplaa iveti 0 e katero leto?
Bog je velik! Komu je dragocen vsak dan ivljenja,
drugi zavre desetletja.
Tako in podobno sem se ga otepal. Neko me je po
konanem obisku prosil, naj se vrnem sam k njemu. Z
vso zgovornostjo se je opravieval, da me toliko zadru-
je, in me srno prosil, naj mu, kadar najlae utegnem,
dovolim poluren razgovor v zaupni zadevi.
Danes ne, a 0 e ta teden pridem k vam za eno uro in
ve!
Nisem mogel uganiti, kaj ti0 i moaka. Silno se je raz-
veselil mojega prihoda izven obiajnega obiskovalnega
asa. Navzlic gostobesednosti se mu je poznala zadre-
ga, kako naj izrazi svojo eljo. Trdil je, da sem mu neraz-
re0 na uganka, ker da sem drugaen, kakor so znani mu
moje moje starosti in moje izobrazbe. Nisem ga br
umel in mu dokazoval, da sem prav tak kakor vsi drugi.
Vekrat govorite o Bogu, kakor da bi bilo tisto kaj res
in ne navadna puhlica, prazen izraz starih predsodkov.
Glas mu je drhtel, oi so arele.
Ne vem prav, dragi, kaj hoete od mene?
Vpra0 am vas kakor mo moa, ali je tisto, kar ime-
nujete vi Bog, res kaj ali ni?
77
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
Tisto je vse!
Torej vi kot izobraen mo verujete v Boga?
Premalo globoko in premalo trdno!
Nizko se mu je sklonila glava in se zaela zibati. Ne-
verjetno, edinstveno! je momljal sam zase. Dvignil je
glavo napol in nekoliko hudomu0 no pogledal name: V
cerkev pa le ne hodite?
Premalo! Ob nedeljah in praznikih pa redno.
Jaz sem bil zadnji v cerkvi na poroni dan, je rekel
tono in se globoko zamislil.
Nisem ga hotel motiti. Nekaj kasneje sem mu podal
roko, ki mi jo je krepko stresel. Mole sva se raz0 la.
Kmalu za tem so mi pravili, da obiskuje na0 ega bolni-
ka slove spovednik. Vitez mi je pri obisku sramelijivo
ponosno pokazal svoje berilo: Nova zaveza.
* * *
Lepega vremena je hitro konec.
Divji vitez je bil vzoren bolnik, skromen, pohleven,
z vsem zadovoljen. Tudi njegovo zdravje se je toliko po-
pravilo, da bi mu ne trebalo ve zdravljenja in negova-
nja v bolnici; zado0 ala bi mu domaa oskrba in prilo-
nostno zdravni0 ko nadzorovanje. Bil je v zadregi, svoje-
ga doma ni ve imel, zet ga je odpravil iz hi0 e. Pisaril je
prijateljem in znancem, ki so kaj imeli, da bi ga mogli
sprejeti, a odmeva ni bilo utiti pravega. Potekala je tudi
78
ZDRAV KOLIKOR HOE
BESeDA
doba, ko je bila oskrbnina zanj plaana; uprava bolni0 -
nice mu je naznanila, da bo po izrpanem roku moral ali
iz bolnice ali pa na splo0 ni razred, ako ne bo oskrbnina
poravnana za pol meseca naprej.
Bil je isto osamljen in zapu0 en. Hi in zet ga nista
obiskala ves as niti enkrat, imovitih znancev ni bilo na
spregled, izostali so v zadnjih tednih tudi lahkoivci, ki
so uvideli, da je njihova rtev oglodana do kosti.
[ Pobierz całość w formacie PDF ]